Intervju z menedžerjem Cloud9 Aleksandrom “SWEETYPOTZ” Shcherbakovom

Sweetypotz je z večletnimi izkušnjami v industriji e-športa dokazal svoje vodstvene sposobnosti, saj je sestavil več ekip/igralcev, ki so skupaj zaslužili več kot 4 milijone nagrad. Sweetypotz je predan podpori svoje ekipe in je rad del zgodovine, ki jo skupaj z ekipo ustvarja. Trenutno je menedžer CS:GO ekipe Cloud9. Pred meseci sem imel srečo z njim sodelovati in v imenu EŠZS gostovati del ekipe v Sloveniji, tako sva tudi ostala v stikih in plod tega je spodnji intervju.

1. Aleksander najprej se ti zahvaljujem za čas, ki si si ga vzel, da si odgovoril na moja vprašanja, vem, da imaš natrpan urnik, a ker sam sebe imenuješ » schedule emperor«, verjamem, da ti to ni bilo težko. Za tabo in tvojo ekipo so zelo težki tedni / meseci, nam lahko poveš, zakaj, ko ste tako blizu zmagi na turnirju, ne morete zaključiti kot bi si želeli? (vemo, da v vaši ekipi ne gre za pomanjkanje mehanike)

Pozdravljen. Hvala, ker si se obrnil name, po najboljših močeh se trudim odgovoriti na vsako prošnjo, ki mi jo pošljejo oboževalci. Zato ti z veseljem odgovarjam.

Splošni odgovori na vprašanja mi niso všeč. Po mojem mnenju je za vsako situacijo-tekmo drugačen razlog. Če povzamem, lahko rečem, da na področju e-športa, kjer je veliko različnih dogodkov, ki se hitro izmenjujejo, zaradi same narave e-športa (mislim na tekmovanje na podlagi spretnosti in podrobnosti o sami konkurenčnosti) sploh ni jasno, kdo bo zmagal na tem ali onem turnirju. V bistvu smo naredili le napake v igri, to je vse. Bolje se je treba pripraviti na nasprotnike.

2. Gledal sem na spletni strani C9 pod ekipo CS:GO, kjer nisem zasledil psihološkega trenerja, ali meniš, da bi vam pomagalo, če bi ga imeli? Bi bil to zadnji koščev mozaika v vaši zgodbi, ki bi vam pomagala zmanjšati zaostanek pri psihološki pripravljenosti in osvojiti vse, kar si kot ekipa zaslužite?

C9 ima to delovno mesto zasedeno. Psihološki trener je desetletja delal z ameriškimi mornarji in profesionalnimi športniki, tako da tudi psiholog prispeva veliko truda k naši ekipi.

3. Ok, zdaj lahko preidemo na bolj prijetna vprašanja. Preden ste se pridružili ekipi Gambit in zdaj ekipi Cloud9, ste dolgo tekmovali v različnih športih. Nam lahko poveste kaj o svoji karieri v bobu in ameriškem nogometu?

Nikoli nisem sanjal o športni karieri, vendar so me starši že od petega leta spodbujali k športnim aktivnostim. Preizkusil sem veliko stvari, od jadranja do likovne umetnosti, vendar sem ugotovil, da me najbolj privlačijo ekipne igre in me polnijo z veseljem. Moja prva ljubezen je košarka. Tekmoval sem na mednarodni in lokalni ravni ter igral v šolski, univerzitetni in amaterski ligi. To me je zgradilo kot športnika.

Ker sem bil vzgojen v košarkarskem duhu, sem brez oklevanja poskusil z ameriškim nogometom. To je bilo tako naključno, saj sploh nisem vedel, da ta šport obstaja v naši državi. Vendar je presenetljivo, da je njegovo stanje trdno in močno usidrano v okolje. V tej športni panogi sem preživel več kot 8 let in zelo sem ponosen, da so se Moscow Spartans z mano razvili iz najslabše ekipe lige v absolutno dominantno ekipo regije. To so bile moje prve vodstvene sposobnosti, saj sem igral na položaju QB/WR.

In, če se dotaknem še boba. Med enim od tekaških treningov so me izbrali za državno prvenstvo v bobu. Tega nisem pričakoval, saj se nikoli nisem počutil tako samozavestnega, da bi bil profesionalni športnik. Med 180 športniki sem bil testiran in z najboljšim rezultatom bil izbran v reprezentanco, kjer sem bil postavljen za pilota. Bilo je lepo in magičnih 5 let sem tekmoval in treniral. Na žalost sem hitro spoznal, da se v olimpijskem športu lahko preživljaš le z olimpijskimi zmagami, od česar sem bil precej daleč, in se odločil, da zapustim ta šport.

Kljub temu se še vedno veliko ukvarjam s športom. Tečem, wakeboardam, igram košarko, hokej in odbojko. Nikoli se ne obotavljam poskusiti kaj novega.

4. Zdaj, ko si nam povedal o svoji športni karieri, nam lahko poveš, kakšne videoigre igraš, kadar najdeš čas zanje. Si razmišljal o tem, da bi igrali kot profesionalni igralec tudi v e-športu?

Pred začetkom kariere menedžerja nisem nikoli igral tekmovalnih videoiger. Živel sem v majhnem mestu s slabo internetno povezavo, zato je bilo to težko izvedljivo. Jaz sem bolj igralec na stari pravi način - igral sem skoraj vse igre za enega igralca (single player games) od poznih 90. let naprej. Zlato obdobje RTS (strategije v realnem času), strelske igre stare šole, vse igre, ki imajo zdaj legendarni status - z velikim veseljem sem jih preigraval. Edina stvar, ki sem jo poznal iz bolj tekmovalnega vidika, sta HL in CS 1.3. Igrali smo ju v šoli. To je bil odločilni dejavnik za izbiro ekipe CSGO.

5. Ker si se ekipi Gambit pridružil konec leta 2018, že več let sodeluješ z jedrom ekipe Cloud9. Kako je bilo iz športnega okolja presedlati v svet e-športa in delati s skupino otrok, ki so takrat igrali videoigre?

Težko je bilo priti v mehurček. Za to je potrebnih veliko izkušenj, zasluge ima groove, ki me je v celoti uvedel v svet e-športa. Veliko je prispeval k temu, da sem se iz neznanega fanta spremenil v e-športnega delavca, čigar mnenje se upošteva in spoštuje.

Že od samega začetka sem se trudil, da bi športna načela prenesel v e-šport. In to je na nekakšen način bila napaka. Na splošno je velika razlika med otroci, ki so od zgodnjega otroštva športno aktivni, hkrati pa aktivni tudi v šoli, se borijo za mesto v različnih stopnjah tekmovanj, se soočajo z grobimi trenerji in ostrimi nasprotniki ter se pogosto borijo z zgodnjim vstajanjem, disciplino pri prehrani in treningu. In potem so tu otroci, ki zaradi celonočnega igranja iger namesto, da gredo v šolo ostajajo v postelji in se težko socializirajo z drugimi, razen s svojo družino. Obstajajo nekatere izjeme, vendar je slika na splošno takšna. Zato se osredotočam na to, da jim nudim oporo ter sem jim bližnji prijatelj in vodja. V e-športu to deluje bolje. To, da vas spoštujejo, vas pripelje do tega, da lahko vztrajate pri disciplini. To je moje delo.

6. V bistvu ste opazovali odraščanje nekaterih svojih igralcev, ko so igrali CS:GO na mednarodni ravni. Ali so se kdaj pojavile težave zunaj igre, povezane z njihovo starostjo? Ali pa imate kakšno zabavno zgodbo o njihovem odraščanju, ki jo lahko delite z nami?

Nedvomno so zdaj povsem drugačni ljudje, kot so bili kot otroci. In to v dobrem smislu. Mislim, da pri odraščanju ni bilo težav, vendar je bilo med njihovim učenjem in rastjo veliko zabave. Sh1ro mi od začetka ni tako zelo zaupal. V njegovem prvem boot campu ga je spremljal stric, Ax1leova prva pogodba je bila podpisana, ne da bi spregovoril eno samo besedo, le njegovi starši so me vprašali o celotnem svetu e-športa. Nafany ni zmogel molčati, ko sem ga prvič srečal sam niti do besede nisem prišel. Lahko bi rekel še veliko stvari, vendar so vse nepomembne. Fantje so zdaj moški in njihova dejanja govorijo namesto njih.

7. Kot nekdo, ki ima izkušnje s tekmovanji, si bil v bližini igralcev, zato si jim v preteklih letih zagotovo dal nekaj odličnih nasvetov. Kaj meniš, da je skrivnost, da ste na vrhuncu svoje igre?

Delaš tisto, kar je težko, v času, ko tega ne želiš in si pozoren na svoja dejanja. Čas je zelo omejen, zlasti v vrhunskem športu. Zato moraš dati prednost stvarem, ki jih moraš opraviti, pred tistimi, ki si jih želiš narediti.

8. Zdaj, ko ste končali turnir v Riu, kakšni so načrti za bližnjo prihodnost, na katerih turnirjih boste igrali?

Odgovarjam na vprašanja med tekmami Brazy party matches. Torej brez prostih dni (šala). Zaključujemo ta spletni dogodek, potem imamo 3-5-dnevni premor, nato pa se pripravljamo na potovanje v ZDA in imamo velike načrte za turnir v Dallasu.

9. Kaj bi svetovali igralcem ali drugim navdušencem nad e-športom, ki šele začenjajo svojo pot, na čem morajo delati, kakšno miselnost morajo zgraditi, kakšne so pasti na poti do uspeha?

Mislim, da je ključna stvar, ki bi jo moral vsakdo kot profesionalec najprej imeti, da razume svoje zahteve in preživi čas v igri, ne da igra, ampak da se v njej izboljša. To pomeni, da morate imeti svoj urnik za treninge in šele potem se lahko samo "igrate". Ker je e-šport področje športa in zabave, je izredno pomembno, da se ukvarjamo s socialnimi veščinami, ki so ključnega pomena za prihodnjo medijsko osebnost, ter s kemijo in odnosi v ekipi. Edino vprašanje miselnosti, ki ga vidim, je, da se z drugimi ne smete obravnavati kot tekmeci. Kot "majhen" igralec se lahko od nasprotnika vedno kaj naučite, zato bodite prijazni in hvaležni ter si poskušajte zaslužiti spoštovanje v očeh drugih ljudi. Do uspeha ne vodi nobena bližnjica ali čarobna pot, temveč le trdo delo in predanost.

10. Še enkrat se ti zahvaljujem Aleksandr, če bi želel dodati še kaj za konec izvoli.

Če povzamem vse zgoraj navedeno, lahko rečem, da če ima oseba možnost živeti zanimivo življenje, ga ne more nič zamenjati. E-šport je izjemno nenavadno potovanje, ki vas lahko popelje na vrh sveta. Zato ne zapravljajte tekem, temveč izkoristite prosti čas za računalnikom za koristne trenutke in delajte na sebi.

In še moja zaključna misel.

Res je bilo prijetno opraviti ta intervju, ki je hkrati tudi eden izmed zadnjih, če ne kar zadnji z moje strani za Esport1.si, bilo je čudovito leto v odličnem kolektivu in kot pravi Sweeetypotz treba je živeti zanimivo življenje in trdo delati za stvari, ki si jih želimo.