5 razlogov, zakaj je Baldur's Gate 3 izjemna igra

V povprečnih igrah se konstantno dogaja, da se igralci nečesa kulskega domislimo, a nam igra ne dovoli, da bi našo idejo tudi izvedli. V Baldur's Gate 3 (BG3) je kreativno razmišljanje vedno dobrodošlo in pogosto celo nagrajeno z dodatno vsebino. Preverimo pet lastnosti s katerimi se BG3 loči od povprečnega RPG-ja.

1. Interakcije s predmeti
Če za primer vzamemo preprosto mehaniko metanja predmetov. V BG3 lahko vržeš katerikoli predmet, ki ga imaš v nahrbtniku, da fizika in logika naredita svoje.

Če vržeš zvarek v svoje spremljevalce se steklenica razbije in tekočina učinkuje na vse v okolici. Tako lahko v enem zamahu pozdraviš vso svojo ekipo ali pa jo narediš nevidno. Če vržeš olje ga lahko zanetiš, ali pa ga uporabiš, da podmažeš zataknjen mehanizem.

Mečeš lahko sode s tekočino, eksplozive ali celo druge osebe! In seveda, vržeš lahko tudi našo najljubšo kombinacijo, sod v katerem sta tekočina in oseba! Ko v sobi s Koboldi srečaš smrčeči sod, ga lahko pobereš, si ga spraviš za kasneje in ko se srečaš z nasprotniki v divjino spustiš jeznega Kobolda, ki se bo boril z vsem kar vidi.

2. Pogovori niso omejeni le na osebe
Pogovoriš se lahko praktično z vsako živaljo ali truplom, ki ga vidiš, če uporabiš magijo ali pravi zvarek. Še več, v primeru, da se truplo noče meniti s teboj, ker si razlog, da je truplo zdaj truplo, se lahko zamaskiraš v drugo raso in poskusiš znova.

Živali ti s pogovorom nudijo dodatne informacije in rešitve na določene naloge, poleg neizmerne zabave s komentarji kot so: »Sinko, ne pogovarjaj se s človekom! Lahko nosi bacile!«

3. Grozljivo obnašanje je res grozljivo

Če ti Starfield ne pusti, da ubiješ svoje spremljevalce, te BG3 vrže v drug ekstrem. Grozne stvari v igri lahko naredi kdorkoli, a lik z imenom Dark Urge te prisili v dobesedno in metaforično “bolane” scene.

Ko igraš kot “temna sla” lahko drugim likom in živalim lomiš kosti in jih psihično nadleguješ ter svojemu spremljevalcu celo odgrizneš roko. Posledice takih dejanj so, za tiste, ki niso izklopili filtrov, podrobno prikazane in precej krute.

4. Rezervni NPC-ji imajo rezerve

Za razliko od Bethesdinih iger, NPC-ji v BG3 niso nesmrtni. Umrejo lahko prav vsi, tudi tisti, ki so pomembni za zgodbo.

Če umre eden izmed ključnih NPC-jev ga zamenja drug, ki opravlja isto nalogo. In če še tisti NPC umre, ti igra priskrbi naslednika. Skratka, zgodbo lahko uspešno končaš tudi, če načrtno ubiješ čisto vsa bitja, ki jih srečaš po poti.

5. Včasih je bolje, če zamočiš

RPG igralci imamo vedno občutek, da obstajajo “dobri” in “slabi” načini, kako rešiti določeno situacijo. Večina nas brez izjeme znova zažene zadnji save, če slabo mečemo na kocki. Na ta način sicer vedno dosežemo srečen konec v igri, a se izognemo nekaterim izjemno zanimivim razpletom.

Eden izmed prvih sporov, ki ga moramo rešiti v igri, je scena s punčko Arabello, ki bi morala biti kaznovana. Če Arabelli pomagamo, se srečno vrne k staršem, če je ne uspemo rešiti pa umre.

A tukaj se zgodba ne konča. Nekaj večerov kasneje, med zabavo v kampu srečamo Arabelline starše in žensko, ki jo je ubila. Ko poslušamo prepir med njimi ugotovimo, da je Arabellina mati zastrupila vino morilke, ki hitro podleže strupu. Če se v dogajanje ne vmešamo Arabellina mati zabode morilko in jo ubije — zaključek, ki se ne zgodi, če rešimo Arabello.